Posledice globalnega segrevanja so vidne in čutne po vsem planetu. Globalno segrevanje, postopno segrevanje zemeljskega površja, oceanov in ozračja, je posledica človekovih dejavnosti, predvsem izgorevanja fosilnih goriv, ki v ozračje spuščajo ogljikov dioksid (CO2), metan in druge toplogredne pline.
Posledice globalnega segrevanja so že merljive in vidne.
"To lahko opazujemo v realnem času na številnih mestih," je za Live Science povedal Josef Werne, profesor geologije in okoljskih znanosti na Univerzi v Pittsburghu. "Topijo se ledeni pokrovi polarnih ledenikov in gorski ledeniki. Jezera po vsem svetu, vključno z Vrhunskim jezerom, se hitro segrevajo — v nekaterih primerih hitreje kot okolica. Živali spreminjajo selitvene vzorce, rastline pa spreminjajo datume aktivnosti," na primer drevesa spomladi prej odženejo liste, jeseni pa jih pozneje spustijo.
V nadaljevanju si podrobno oglejte trenutne posledice globalnega segrevanja.
Globalno segrevanje zvišuje povprečne temperature in temperaturne ekstreme
Ena od najbolj neposrednih in očitnih posledic globalnega segrevanja je zvišanje temperatur po vsem svetu. Po podatkih Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) se je povprečna globalna temperatura v zadnjih 100 letih povečala za približno 1,4 stopinje Fahrenheita (0,8 stopinje Celzija).
Po podatkih NOAA in NASA (odpre se v novem zavihku) je bilo od leta 1895, ko so začeli voditi evidence, najbolj vroče leto na svetu leto 2016. Tega leta je bila temperatura na površju Zemlje za 1,78 stopinje F (0,99 stopinje C) višja od povprečja v celotnem 20. stoletju. Pred letom 2016 je bilo najtoplejše leto na svetu leto 2015. In pred letom 2015? Ja, leto 2014. Pravzaprav se je vseh 10 najtoplejših let v zgodovini zgodilo od leta 2005, ki je bilo skupaj z letom 2013 deseto najtoplejše leto v zgodovini, navaja poročilo NOAA’s Global Climate Report 2021 (odpre se v novem zavihku) . Na lestvici šestih rekordno toplih let po vsem svetu so (po vrstnem redu od najbolj do manj vročih): 2020, 2019, 2015, 2017 in 2021.
Po podatkih NOAA je bilo leto 2016 za sosednje Združene države Amerike in Aljasko drugo najtoplejše leto v zgodovini in 20. zaporedno leto, ko je povprečna letna temperatura površja presegla 122-letno povprečje od začetka vodenja evidenc. Podrti vročinski rekordi v ZDA postajajo vse bolj običajni: To je največji obseg rekordno visokih temperatur, ki so ga kdaj koli zabeležili v državi, kot navaja nacionalni center za okoljske informacije (odpre se v novem zavihku) .
Globalno segrevanje povečuje število ekstremnih vremenskih pojavov<
Z globalno povprečno temperaturo se spreminjajo vremenski vzorci. Neposredna posledica globalnega segrevanja so ekstremne vremenske razmere.
Ti ekstremi imajo veliko različnih okusov. Paradoksalno je, da so lahko eden od učinkov podnebnih sprememb na nekaterih območjih hladnejše zime od običajnih.
Podnebne spremembe lahko povzročijo, da se polarni jet stream — meja med hladnim zrakom na severnem polu in toplim ekvatorialnim zrakom — pomakne proti jugu in s seboj prinese hladen arktični zrak. Zato lahko v nekaterih državah tudi med dolgoročnim trendom globalnega segrevanja pride do nenadnega mraza ali hladnejše zime od običajne, je pojasnil Werne.
"Podnebje je po definiciji dolgoročno povprečje vremena v več letih. Eno hladno (ali toplo) leto ali sezona nima veliko vpliva na celotno podnebje. Šele ko ta hladna (ali topla) leta postajajo vse bolj redna, jih začnemo prepoznavati kot spremembo podnebja in ne le kot vremensko anomalijo," je dejal. Globalno segrevanje spreminja tudi druge ekstremne vremenske pojave. Po podatkih laboratorija za geofizikalno dinamiko tekočin pri NOAA (odpre se v novem zavihku) bodo orkani v svetu, ki se segreva, v povprečju verjetno intenzivnejši. Večina računalniških modelov kaže, da bo pogostost orkanov ostala približno enaka (ali se celo zmanjšala), vendar bodo nevihte, ki bodo nastale, lahko povzročile več dežja, saj toplejši zrak zadržuje več vlage.
"In tudi če bodo na globalni ravni redkejši, bodo orkani na nekaterih določenih območjih še vedno pogostejši," je dejal znanstvenik za atmosfero Adam Sobel, avtor knjige Storm Surge: Hurricane Sandy, Our Changing Climate, and Extreme Weather of the Past and Future (odpre se v novem zavihku) (HarperWave, 2014). "Poleg tega so znanstveniki prepričani, da bodo orkani zaradi podnebnih sprememb postali intenzivnejši." To pa zato, ker orkani pridobivajo energijo iz temperaturne razlike med toplim tropskim oceanom in hladnim zgornjim delom ozračja. Globalno segrevanje to temperaturno razliko povečuje. "Ker daleč največ škode povzročijo najintenzivnejši orkani, kot je bil tajfun Haiyan na Filipinih leta 2013, to pomeni, da bi lahko orkani postali bolj uničujoči," je dejal Sobel, profesor na Univerzi Columbia na oddelkih za vede o Zemlji in okolju ter za uporabno fiziko in uporabno matematiko. (V zahodnem delu severnega Pacifika se orkani imenujejo tajfuni, v južnem Pacifiku in Indijskem oceanu pa cikloni). Poleg tega bodo hurikani v prihodnosti udarjali po obalah, ki so že zdaj nagnjene k poplavljanju zaradi dviga morske gladine, ki ga povzročajo podnebne spremembe. To pomeni, da bo vsako posamezno neurje verjetno povzročilo večjo škodo, kot bi jo v svetu brez globalnega segrevanja.
Še ena vremenska značilnost, na katero vpliva globalno segrevanje, so strele. Glede na študijo iz leta 2014 (odpre se v novem zavihku) se pričakuje, da se bo do leta 2100 v Združenih državah Amerike število udarov strel povečalo za 50 %, če se bodo globalne temperature še naprej povečevale. Raziskovalci študije so ugotovili, da se aktivnost strel poveča za 12 % na vsako 1,8 stopinje F (1 stopinja C) segrevanja ozračja. NOAA je leta 1996 vzpostavil indeks podnebnih ekstremov v ZDA (odpre se v novem zavihku) (U.S. Climate Extremes Index (CEI)) za spremljanje ekstremnih vremenskih dogodkov. Število ekstremnih vremenskih dogodkov, ki so med najbolj nenavadnimi v zgodovini, se je po indeksu CEI v zadnjih štirih desetletjih povečalo. Znanstveniki predvidevajo, da se bodo ekstremni vremenski dogodki, kot so vročinski valovi, suše, snežni zameti in deževja, zaradi globalnega segrevanja še naprej pojavljali pogosteje in z večjo intenzivnostjo, navaja portal Climate Central (odpre se v novem zavihku) . Podnebni modeli napovedujejo, da bo globalno segrevanje povzročilo velike spremembe podnebnih vzorcev po vsem svetu. Te spremembe bodo verjetno vključevale velike spremembe vzorcev vetra, letnih padavin in sezonskih temperaturnih nihanj. Ti vplivi se razlikujejo glede na lokacijo in geografijo. Po podatkih ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) (odpre se v novem zavihku) je na primer vzhod ZDA sčasoma bolj vlažen, medtem ko zahod – in zlasti jugozahod – postajata vse bolj suha. Ker bodo visoke ravni toplogrednih plinov v ozračju verjetno ostale več let, bodo te spremembe po navedbah agencije EPA trajale več desetletij ali dlje.
Globalno segrevanje tali led
Ena od glavnih pojavnih oblik podnebnih sprememb je taljenje. V Severni Ameriki, Evropi in Aziji je bil med letoma 1960 in 2015 opazen trend zmanjševanja snežne odeje, kažejo raziskave iz leta 2016, objavljene v reviji Current Climate Change Reports. (odpre se v novem zavihku) Po podatkih Nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu je zdaj na severni polobli 10 % manj permafrosta (odpre se v novem zavihku) ali trajno zamrznjenih tal kot v začetku leta 1900. Odtaljevanje permafrosta lahko povzroči zemeljske plazove in druge nenadne porušitve tal. Prav tako lahko sprosti dolgo zakopane mikrobe, kot v primeru iz leta 2016, ko se je odtajalo skladišče zakopanih trupel severnih jelenov in povzročilo izbruh vraničnega prisada. Eden od najbolj dramatičnih učinkov globalnega segrevanja je zmanjševanje arktičnega morskega ledu. Tako jeseni kot pozimi 2015 in 2016 je morski led dosegel rekordno nizke vrednosti, kar pomeni, da je v času, ko naj bi bil led na vrhuncu, zaostajal. Taljenje pomeni, da je manj debelega morskega ledu, ki se obdrži več let. To pomeni, da svetleča površina ledu odbije manj toplote nazaj v ozračje, več pa je absorbira razmeroma temnejši ocean, kar ustvarja povratno zanko, ki povzroča še večje taljenje, navaja Nasina operacija IceBridge (odpre se v novem zavihku) . Tudi umikanje ledenikov je očiten učinek globalnega segrevanja. Po podatkih Geološke službe ZDA je v narodnem parku Glacier v Montani, kjer je bilo nekoč okoli 150 ledenikov, zdaj le 25 ledenikov, večjih od 25 hektarjev. Podoben trend je opazen na ledeniških območjih po vsem svetu. Glede na študijo iz leta 2016 v reviji Nature Geoscience obstaja 99-odstotna verjetnost, da je to hitro umikanje posledica podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek. Nekateri ledeniki so se umaknili do 15-krat bolj, kot bi se brez globalnega segrevanja, so ugotovili omenjeni raziskovalci.
Gladina morja in zakisljevanje oceanov
Na splošno velja, da se s taljenjem ledu dviguje gladina morja. V poročilu Svetovne meteorološke organizacije iz leta 2021 (odpre se v novem zavihku) je navedeno, da se je hitrost dvigovanja morske gladine podvojila z 0,08 palca (2,1 milimetra) na leto med letoma 1993 in 2002 na 0,17 palca (4,4 mm) na leto med letoma 2013 in 2021.
Taljenje polarnega ledu na Arktiki in Antarktiki ter taljenje ledenih plošč in ledenikov na Grenlandiji, v Severni Ameriki, Južni Ameriki, Evropi in Aziji bodo po pričakovanjih znatno dvignili gladino morja. Po podatkih agencije EPA se je gladina svetovnih morij od leta 1870 dvignila za približno 8 centimetrov, v prihodnjih letih pa naj bi se stopnja dviga še povečala. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bodo poplavljena številna obalna območja, kjer živi približno polovica človeškega prebivalstva na Zemlji.
Raziskovalci predvidevajo, da bo do leta 2100 povprečna gladina morja v New Yorku višja za 2,3 čevlja (7 metrov), v Hampton Roads v Virginiji za 2,9 čevlja (0,88 m) in v Galvestonu v Teksasu za 3,5 čevlja (1,06 m), poroča EPA. V skladu s poročilom IPCC (odpre se v novem zavihku) bi se lahko gladina svetovnega morja do leta 2100 dvignila za 0,9 metra, če se emisije toplogrednih plinov ne bodo zmanjšale. Ta ocena je višja od ocenjene vrednosti 0,9 do 2,7 čevlja (0,3 do 0,8 metra), ki je bila predvidena v poročilu IPCC iz leta 2007 za dvig morske gladine v prihodnosti.
Morska gladina ni edina stvar, ki se spreminja v oceanih zaradi globalnega segrevanja. S povečevanjem ravni CO2 oceani absorbirajo nekaj tega plina, kar povečuje kislost morske vode. Werne to pojasnjuje na naslednji način: "Ko CO2 raztopimo v vodi, dobimo ogljikovo kislino. To je ista stvar, ki se dogaja v pločevinkah s sodavico. Ko odprete pokrovček pločevinke pijače Dr. Pepper, je pH 2 — precej kisel."
Po podatkih agencije EPA se je kislost oceanov od začetka industrijske revolucije v zgodnjih letih 1700 povečala za približno 25 odstotkov. "To je v oceanih težava predvsem zato, ker imajo številni morski organizmi lupine iz kalcijevega karbonata (korale, ostrige), ki se v kisli raztopini raztopijo," je dejal Werne. "Ko v oceane dodajamo vedno več CO2, postajajo vedno bolj kisli, zato se raztaplja vedno več lupin morskih bitij. Samoumevno je, da to ni dobro za njihovo zdravje."
Če se bodo sedanji trendi zakisovanja oceanov nadaljevali, bodo koralni grebeni postali vse redkejši na območjih, kjer so zdaj pogosti, vključno z večino voda v ZDA, poroča EPA. V letih 2016 in 2017 je del Velikega koralnega grebena v Avstraliji prizadelo beljenje, pojav, pri katerem korale izločijo svoje simbiotične alge. Beljenje je znak stresa zaradi pregretih voda, neuravnoteženega pH ali onesnaženja; korale si po beljenju lahko opomorejo, vendar je zaradi ponavljajočih se epizod okrevanje manj verjetno.
Rastline in živali
Učinki globalnega segrevanja na ekosisteme na Zemlji bodo po pričakovanjih znatni in obsežni. V poročilu Nacionalne akademije znanosti je zapisano, da se zaradi segrevanja temperatur območja razširjenosti številnih rastlinskih in živalskih vrst že premikajo proti severu ali na višje nadmorske višine.
"Ne premikajo se le proti severu, temveč od ekvatorja proti poloma. Preprosto sledijo razponu ugodnih temperatur, ki se z globalnim segrevanjem povprečne temperature seli proti polom," je dejal Werne. Po njegovih besedah to postane problem, ko je hitrost podnebnih sprememb (kako hitro se regija spreminja, izražena v prostorskem izrazu) večja od hitrosti, s katero se lahko selijo številni organizmi. Zaradi tega mnoge živali morda ne bodo mogle tekmovati v novem podnebnem režimu in lahko izumrejo.
Poleg tega ptice selivke in žuželke zdaj priletijo na svoja poletna prehranjevališča in gnezdišča več dni ali tednov prej kot v 20. stoletju, navaja EPA.
Zaradi višjih temperatur se bo razširilo tudi območje razširjenosti številnih povzročiteljev bolezni, ki so bili prej omejeni na tropska in subtropska območja, kar bo uničilo rastlinske in živalske vrste, ki so bile prej zaščitene pred boleznimi.
Poleg tega so živali, ki živijo na polarnih območjih, eksistenčno ogrožene. Na Arktiki upadanje morskega ledu in spremembe v taljenju ledu ogrožajo zlasti vrste, ki so odvisne od ledu, na primer narvale (Monodon monoceros), polarne medvede (Ursus maritimus) in mrože (Odobenus rosmarus), ugotavlja Svetovni sklad za naravo (WWF) (odpre se v novem zavihku). Tudi živali na Antarktiki se soočajo z resnimi izzivi — oktobra 2022 je ameriška služba za ribe in divjad razglasila cesarske pingvine (Aptenodytes forsteri) za ogrožene zaradi nevarnosti podnebnih sprememb.
Študija iz leta 2020, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (odpre se v novem zavihku), kaže, da bo do leta 2070 zaradi podnebnih sprememb izumrla vsaka tretja rastlinska in živalska vrsta.
Socialni učinki
Tako dramatični, kot so pričakovani učinki podnebnih sprememb na naravo, so lahko predvidene spremembe v človeški družbi še bolj uničujoče.
Kmetijski sistemi bodo verjetno utrpeli hude posledice. Čeprav se bodo rastne sezone na nekaterih območjih podaljšale, bi lahko skupni učinki suše, ostrega vremena, pomanjkanja akumuliranega taljenja snega, večjega števila in raznolikosti škodljivcev, nižje ravni podtalnice in izgube obdelovalnih površin povzročili hudo izgubo pridelka in pomanjkanje živine po vsem svetu.
Tudi državna univerza v Severni Karolini (odpre se v novem zavihku) ugotavlja, da ogljikov dioksid vpliva na rast rastlin. Čeprav lahko CO2 poveča rast rastlin, lahko rastline postanejo manj hranljive.
Izguba zanesljive preskrbe s hrano bi lahko povzročila kaos na mednarodnih trgih s hrano ter sprožila lakoto, prehranske nemire, politično nestabilnost in državljanske nemire po vsem svetu, kažejo številne analize različnih virov, kot so ameriško ministrstvo za obrambo, Center for American Progress in Woodrow Wilson International Center for Scholars.
Poleg manj hranljive hrane naj bi globalno segrevanje resno vplivalo tudi na zdravje ljudi. Ameriško zdravniško združenje poroča o povečanju števila bolezni, ki jih prenašajo komarji, kot sta malarija in mrzlica denga, ter o porastu kroničnih bolezni, kot je astma, kar je najverjetneje neposredna posledica globalnega segrevanja. Izbruh virusa Zika, bolezni, ki jo prenašajo komarji, leta 2016 je opozoril na nevarnosti podnebnih sprememb. Bolezen pri okuženih nosečnicah povzroča uničujoče prirojene okvare zarodkov, zaradi podnebnih sprememb pa bi lahko območja z višjimi geografskimi širinami postala primernejša za komarje, ki širijo to bolezen, so povedali strokovnjaki. Daljša in bolj vroča poletja bi lahko povzročila tudi širjenje bolezni, ki jih prenašajo klopi.
Daljše branje o posledicah globalnega segrevanja<
Številne vlade in agencije imajo na spletu na voljo najnovejše informacije o raziskavah in statističnih podatkih o podnebnih spremembah. Najbolj celovita in poglobljena globalna poročila pripravlja Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki je leta 2021 izdal šesto poročilo o oceni (odpre se v novem zavihku) o znanosti o podnebnih spremembah.
Za zgodovinski pregled učinkov podnebnih sprememb na Zemlji (in primerjavo s sodobnim segrevanjem) preberite knjigo Petra Brannena "The Ends of the Earth: (odpre se v novem zavihku): "Konci sveta: vulkanske apokalipse, smrtonosni oceani in naše prizadevanje za razumevanje preteklih množičnih izumrtij Zemlje" (Ecco, 2017).
Več o možnih učinkih podnebnih sprememb v urbanih okoljih si lahko preberete v prosto dostopnem poglavju Climate Change and its Impacts v knjigi "Climate Change Resilience in the Urban Environment" (IOP Publishing, 2017), ki obravnava izzive, ki čakajo človeške populacije.
Če se želite psihološko poglobiti v to, zakaj je vse te slabe novice težko sprejeti, si preberite knjigo Ne razmišljaj o tem: (odpre se v novem zavihku) " (Bloomsbury USA, 2015), avtorja Georgea Marshalla, podnebnega aktivista in komunikatorja.
Dodatni viri
- Ta Nasina stran (odpre se v novem zavihku) vključuje vrsto vizualizacij, ki ponazarjajo, kako se nekateri ključni podnebni kazalniki Zemlje – morski led, morska gladina, globalna temperatura in ogljikov dioksid – spreminjajo skozi čas.
- Ta učni modul NOAA o dvigu morske gladine (odpre se v novem zavihku) vključuje izobraževalne videoposnetke, ozadje za učitelje, učne cilje in drugo.
- ClimateBrief je zbral (odpre se v novem zavihku) 10 najboljših videoposnetkov o podnebnih spremembah na YouTubu.
- Ta Nasina stran (odpre se v novem zavihku) vključuje vrsto vizualizacij, ki ponazarjajo, kako se nekateri ključni podnebni kazalniki Zemlje – morski led, morska gladina, globalna temperatura in ogljikov dioksid – spreminjajo skozi čas.
- Ta učni modul NOAA o dvigu morske gladine (odpre se v novem zavihku) vključuje izobraževalne videoposnetke, ozadje za učitelje, učne cilje in drugo.
- ClimateBrief je zbral (odpre se v novem zavihku) 10 najboljših videoposnetkov o podnebnih spremembah na YouTubu.
- Ta Nasina stran (odpre se v novem zavihku) vključuje vrsto vizualizacij, ki ponazarjajo, kako se nekateri ključni podnebni kazalniki Zemlje – morski led, morska gladina, globalna temperatura in ogljikov dioksid – spreminjajo skozi čas.
- Ta učni modul NOAA o dvigu morske gladine (odpre se v novem zavihku) vključuje izobraževalne videoposnetke, ozadje za učitelje, učne cilje in drugo.
- ClimateBrief je zbral (odpre se v novem zavihku) 10 najboljših videoposnetkov o podnebnih spremembah na YouTubu.
- Ta Nasina stran (odpre se v novem zavihku) vključuje vrsto vizualizacij, ki ponazarjajo, kako se nekateri ključni podnebni kazalniki Zemlje – morski led, morska gladina, globalna temperatura in ogljikov dioksid – spreminjajo skozi čas.
- Ta učni modul NOAA o dvigu morske gladine (odpre se v novem zavihku) vključuje izobraževalne videoposnetke, ozadje za učitelje, učne cilje in drugo.
- ClimateBrief je zbral (odpre se v novem zavihku) 10 najboljših videoposnetkov o podnebnih spremembah na YouTubu.
Bibliografija
- EPA: podnebne spremembe: osnovne informacije (odpre se v novem zavihku)
- NASA: Globalne podnebne spremembe (odpre se v novem zavihku)
- NOAA: podnebne novice in podatki (odpre se v novem zavihku)
- EPA: podnebne spremembe: osnovne informacije (odpre se v novem zavihku)
- NASA: Globalne podnebne spremembe (odpre se v novem zavihku)
- NOAA: podnebne novice in podatki (odpre se v novem zavihku)
- EPA: podnebne spremembe: osnovne informacije (odpre se v novem zavihku)
- NASA: Globalne podnebne spremembe (odpre se v novem zavihku)
- NOAA: podnebne novice in podatki (odpre se v novem zavihku)
- EPA: podnebne spremembe: osnovne informacije (odpre se v novem zavihku)
- NASA: Globalne podnebne spremembe (odpre se v novem zavihku)
- NOAA: podnebne novice in podatki (odpre se v novem zavihku)
